Zakaj so žitni izdelki tako zdravi?

Dejstvo je, da smo v preteklosti zaužili mnogo več žita in v oddaljenih predelih sveta je temu še vedno tako. V "zahodnem svetu" so po letu 1940 ugotovili naraščanje kroničnih obolenj, gre za obolenja srca in ožilja, sladkorno bolezen, revmo ali pa raka na črevesju. Strokovnjaki vse pogosteje menijo, da je vse to povezano z našo prehrano. Deloma se že danes zavedamo, da je uravnotežena polnovredna prehrana bolj primerna. Toda kako naj to spremenimo, če pri vsej poplavi informacij sploh ne vemo, kje začeti. Še preden pa se tej temi posvetimo, si najprej poglejmo, kaj sploh razumemo pod pojmom žita. Med vrste žita štejemo: amarant, ajda, pira in zelena pira, ječmen, oves, proso, koruza, kvinoja, riž, rž in pšenica.

Pšenica kot celo zrno sestoji do 85 odstotkov iz hranilnih snovi in se jo zaradi njene nizke vsebnosti vode lahko dolgo skladišči ter je obstojna. Sestavine nihajo glede na vrsto.

Žito je odlični oskrbovalec z beljakovinami in omogoča, da lahko zmanjšamo uživanje mesa oz. mesnih izdelkov. Prednost je v tem, da s tem ne dovajamo holesterina, purina (protina) in masti, torej nobenega BSE in zdravil za živali.  Vsebnost maščob je zelo nizka, vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa je visoka. Vse to varuje naše ožilje in je dobro za naše srce.

Tri četrtine zrna sestoji iz ogljikovih hidratov, pri čemer gre za škrob, ki počasi ponikne v kri in s tem ohranja konstantno raven krvnega sladkorja. Po žitu smo tudi dlje časa siti, našemu telesu pa daje veliko energije. Kdor je veliko polnozrnatega kruha, je manj izpostavljen starostni sladkorni bolezni. Vsebnost kalija, kalcija, magnezija, vitamina B, vitamina E ter mikroelementov in encimov je različna glede na vrsto žita in sestavo tal. Veliko biosestavin se nahaja na zunanjih slojih zrna. Žita delujejo pri ljudeh zaščitno in zdravilno.

http://www.philognosie.net/index.php/article/articleview/537/